Talibani naj bi mučili in grozili afganistanskim državljanom, ki so bili prisilno vrnjeni iz Pakistana in Irana. To razkriva poročilo Združenih narodov, objavljeno danes.
Po pogovorih v Istanbulu je Rusija sporočila, da so njihovi predlogi za pogajanja z Ukrajino konkretni in konstruktivni. Kijev naj bi po mnenju Moskve poskušal "postaviti kočijo pred konja". Kremlja sicer ne izključuje stikov z ZDA glede Ukrajine, vendar pa ne vidi jasne možnosti za vrh Putina in Trumpa na Kitajskem.
Ruski veleposlanik v Berlinu Sergej Nečajev je v intervjuju za ruske medije izjavil, da se Nemčija pod novo vlado kanclerja Friedricha Merca pospešeno pripravlja na obsežen konflikt z Rusijo. Po njegovih besedah naj bi k politiki 'zamenjave epoh' prejšnjega kabineta dodali nove podrobnosti v obliki pospešenih nemških priprav na vojaški spopad.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je ponovil madžarsko nasprotovanje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Poudaril je, da bi takšen korak Unijo oslabil in jo potegnil v vojno. Sijarto je svoje stališče izrazil z dramatičnim sporočilom, s katerim je nagovoril svet.
Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval Kitajsko in Evropsko unijo, naj si prizadevata za večjo stabilnost in varnost v svetu s pomočjo trdnih in zdravih dvostranskih odnosov. Xi je poudaril pomen obeleževanja pol stoletja diplomatskih odnosov med Kitajsko in EU ter 80. obletnice ustanovitve Združenih narodov, kar nakazuje na pomen krepitve mednarodnega sodelovanja.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je dosegel dogovor z Evropsko unijo, po katerem bo EU v celoti financirala dobavo ameriškega orožja Ukrajini. Pojasnil je, da bo večina ameriškega orožja, ki se pošilja v Evropo, namenjena Ukrajini, EU pa bo krila 100 % stroškov. Trump je dodal, da bi takšni pogoji morali veljati že tri leta.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki bo začel veljati 1. septembra 2026 in naj bi korenito spremenil Rusijo. Medtem pa je Kremlj izrazil dvom o možnosti srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potem ko je Kijev predlagal srečanje v avgustu v okviru določenega roka za mirovne pogovore.
Skupština opštine Orahovac usvojila je odluku kojom je pomoćnik direktora Kancelarije Vlade Srbije za Kosovo i Metohiju, Igor Popović, proglašen "personom non grata" u toj opštini.
Razprave o Boki Kotorski in njeni vključenosti v Unescovo svetovno dediščino so se nadaljevale, pri čemer je bila izpostavljena skrb glede neprimernega upravljanja s prostorom, ki bi lahko ogrozilo njeno kulturno vrednost. Poleg tega je bilo objavljeno zaprtje profesionalnega medija Al Džazira Balkan, kar je sprožilo razpravo o profesionalnosti in zlorabi novinarstva. V zvezi z medijsko krajino in vplivom javnega aktivizma je bil omenjen igralec Josip Pejaković, ki naj bi plačal visoko ceno za svoje javno delovanje. Politične stranke so se odzvale tudi na vprašanja v zvezi s statusom Kotora, pri čemer je bila izražen dvom o plemenitosti namer posameznih politikov.
Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da so odnosi med Kitajsko in Evropsko unijo (EU) "na novi zgodovinski točki". Poudaril je, da sta strani v 50 letih diplomatskih odnosov dosegli pomemben napredek.
Nekdanji visoki policijski predstavnik Marko Nicović je pojasnil, da Srbija ne bo dočakala izročitve Dobrosava Gavrića, domnevnega morilca Željka Ražnatovića Arkanja. Gavrić, ki je v Južnoafriški republiki domnevno ubil Arkanja in še dva njegova prijatelja, ostaja v Južni Afriki, ker naj bi mu v Srbiji grozilo življenjsko nevarovanje. Kljub večkratnim prošnjam in urgencam s strani srbskih oblasti, Južna Afrika še ni privolila v njegovo izročitev.
Izrael je prekinil pogajanja o prekinitvi ognja s Hamasom v Katarju, ker naj bi Hamasov odgovor na predlog spremenil. Ameriška administracija Donalda Trumpa in izraelska vlada sta umaknili svoje delegacije iz pogajanj. Medtem je izraelski minister, ki ni bil omenjen v prejšnjih povzetkih, izjavil, da bo "vsa Gaza postala hebrejska", kar je dodatno zaostrilo napetosti. Premier Netanyahu je poudaril, da Hamasa ne bo interpretiral izraelske želje po premirju kot šibkost.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je znašel sredi najhujše politične krize od prevzema oblasti, pri čemer so ga nekateri Ukrajinci primerjali z bivšim predsednikom Viktorjem Janukovičem. Medtem so se tretji krog mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki je potekal v Istanbulu, končal po komaj 38 minutah brez konkretnih dogovorov o prekinitvi ognja. Kljub temu je Kijev predlagal zgodovinski vrh z voditelji Rusije, Ukrajine, Turčije in ZDA.
Brazilija se je uradno pridružila Južni Afriki v njeni tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem pravice (ICJ) v Haagu, s čimer je postala 19. država, ki je podprla obtožbe o genocidu v Gazi. Palestina je prav tako pozvala k ukrepom za končanje domnevnega izraelskega genocida, pri čemer je poudarila namerno načrtovanje in izvajanje uničenja v Gazi s strani Izraela. Vendar pa je Nikaragva svojo prvotno podporo Južni Afriki umaknila 3. aprila 2025. Nekateri kritiki so izraelsko ravnanje primerjali z nacistično Nemčijo.
Grška policija je aretirala dva državljana Črne gore, ki sta bila na mednarodni rdeči tiralici Interpola zaradi vrsto kaznivih dejanj. Osumljenca sta pri svojem početju uporabljala ponarejene dokumente.
Minister za pravosodje Nenad Vujić se je srečal z nizozemskim veleposlanikom v Srbiji Martajnom Elhersmo, s katerim je razpravljal o nadaljnjem krepitvi sodelovanja na področju pravosodja in vladavine prava.
Rusija je z izstrelišča Vostočni uspešno poslala v vesolje 18 novih satelitov. Med njimi sta dva ruska satelita, Jonosfera-M številka 3 in 4, ter en iranski satelit. Izstrelitev iranskega satelita potrjuje sodelovanje med državama na področju vesoljskih tehnologij.
Zelenski je podpisal zakon, ki omejuje delovanje ukrajinskih antikorupcijskih agencij. Ta poteza je sprožila kritike v ZDA in Evropi, njegovi zavezniki pa ga zaradi tega označujejo za diktatorja in pozivajo k ustavitvi pomoči Ukrajini.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na katastrofalne razmere v Gazi, medtem ko Izrael zanika svojo odgovornost za kronično pomanjkanje hrane. Izraelska vlada je obtožila palestinsko militantno gibanje Hamas, da namerno povzroča humanitarno krizo. Izrael je prav tako zavrnil navedbe humanitarnih organizacij o množični lakoti, češ da služijo propagandi Hamasa. Kljub mednarodnim pritiskom zaradi humanitarne situacije v Gazi je Izrael konec maja delno omilil popolno blokado Gaze, ki je bila uvedena v začetku marca.
Minister za zunanje zadeve Marko Đurić je ob aretaciji pomočnika direktorja urada za Kosovo Igorja Popovića izrazil mnenje, da gre za "politični pregon in ogrožanje svobode govora". Izjava je bila naslovljena na veleposlanike Evropske unije.